Pred volitvami bomo spet poslušali veliko lepih besed o razvoju, povezovanju, mladih, turizmu, kakovosti življenja, prihodnosti in še čem. Vse to je pomembno, problem pa je, da so take besede dovolj široke, da lahko čez štiri leta skoraj vsak razglasi uspeh.

Sam bi merilo postavil precej bolj preprosto. 10 za 10. Vsako leto izberimo deset konkretnih stvari, ki jih želimo v enem letu izboljšati za vsaj 10 odstotkov.

Ne kot matematično dogmo in ne zato, da bi pri vsaki stvari na silo iskali odstotke. Gre za način razmišljanja. Pri nečem se napredek da lepo izmeriti v številkah, pri drugem v krajšem odzivnem času, večjem obisku, boljšem izkoristku, manj odpadkih ali preprosto v tem, da je neka stvar čez leto očitno boljša kot danes. Pomembno je, da vnaprej vemo, od kod izhajamo, kaj želimo izboljšati in po čem bomo čez leto vedeli, ali nam je uspelo.

10 stvari. Vsako leto. Vsaj 10 % bolje.

Pri tem ni vse samo v denarju. Daleč od tega. Veliko je v fokusu ljudi, ki so vključeni, v jasnih prioritetah, boljšem sodelovanju, hitrejšem odločanju in predvsem v tem, da si znamo priznati, kaj deluje in kaj ne. Občina lahko vsako leto porabi veliko denarja, pa to še ne pomeni, da je zaradi tega tudi deset pomembnih stvari boljših.

Zato bi bilo treba pogledati tudi nazaj. Kam smo v zadnjih letih vlagali javni denar, kaj smo s tem dejansko dobili in ali bi se danes za iste investicije še enkrat odločili. Ne zato, da bi iskali krivce, ampak zato, ker je javni denar omejen in ker mora imeti vsaka investicija nek smisel tudi po otvoritvi, fotografiranju in prerezu traku.

Enako velja za dejavnosti in programe, ki jih financiramo že leta. Nekaj ni avtomatično dobro samo zato, ker obstaja dolgo. Če je neka stvar izgubila namen, obisk, učinek ali vsebino, se moramo biti sposobni vprašati, ali denar in energijo še vedno usmerjamo pravilno.

In ja, tukaj bo verjetno postalo komu neprijetno. Ko začneš resno meriti učinke, preverjati porabo in postavljati prioritete, lahko kdo ugotovi, da dolgoletna pipica javnega denarja ni več samoumevna. To ni napad na posameznike, društva ali ustanove, ampak osnovna odgovornost do skupnega denarja. Če je nekaj dobro, smiselno in ljudem veliko pomeni, naj ima podporo. Če ne, pa mora biti dovoljeno vprašati, ali lahko sredstva in energijo uporabimo bolje.

Prav zato se mi zdi model 10 za 10 zanimiv tudi kot merilo za kandidate. Mene osebno ne zanima toliko, kdo je naš in kdo njihov. Bolj me zanima, kdo zna jasno povedati, katerih deset stvari želi v enem letu izboljšati, kako bo to naredil, kaj bo za to potreboval in po čem bomo čez leto vedeli, da ni ostalo samo pri lepih besedah.

Kandidat, ki se bo temu načinu razmišljanja najbolj približal, bo imel pri meni precejšnjo prednost. Enako merilo pa mora veljati tudi po volitvah, ne samo prvo leto, ampak skozi ves mandat. Če smo vsako leto deset pomembnih stvari naredili opazno bolje, se bo čez nekaj let to zelo poznalo. Če pa ne znamo pokazati niti desetih stvari, ki so danes boljše kot pred enim letom, potem se moramo vprašati, kaj pravzaprav počnemo.

Zanima pa me predvsem, kaj bi v teh deset stvari uvrstili ljudje, ki tukaj živimo in delamo. Kaj je tisto, kar bi morali v naši občini v naslednjem letu izboljšati? Kaj vas moti, kaj pogrešate, kaj bi bilo mogoče narediti bolje in kako bi čez leto vedeli, da se je nekaj res premaknilo?

Predlog lahko napišete javno ali mi ga pošljete zasebno. Če ne želite biti imenovani, bo ostal anonimen. Ne zanimajo me politične etikete, ampak vsebina. Če se bo nabralo dovolj dobrih idej, jih bom zbral in iz njih pripravil prvi predlog 10 za 10.

Morda bo nastal samo zanimiv seznam. Morda pa nekaj, kar bo čez eno leto mogoče vzeti v roke in precej preprosto vprašati: kaj od tega je danes dejansko boljše?